ŽUPNIJSKI UPRAVITELJ VALENTAN V RIMU USPEŠNO OBRANIL DOKTORAT Sebastijan Valentan je v četrtek, 10. decembra 2020, na Univerzi Santa Croce v Rimu predstavil in zagovarjal doktorsko nalogo iz cerkvenega prava. Zagovor je uspešno opravil in potem, ko je javno izpovedal vero dobil naslov dr. Sebastijan Valentan. Petčlanski senat Fakultete za cerkveno pravo je menil, da se doktorska naloga objavi v celoti. Dr. Sebastijan Valentan je ob tem za Radio Vatikan povedal: Doktorska disertacija nosi naslov: Vera in pravice vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji – zakonodaja in izzivi. Gre za študij pravnih normativov s področja medijske zakonodaje, znotraj katerih išče svoje mesto tudi glas vernika in Cerkve. V tej konstelaciji stopimo na polje verske svobode kot temeljne človekove pravice, povzete v več mednarodnih aktih in izjavah.  Da bi bilo delo kar najbolj izvirno in celovito, smo sledili diahronemu pristopu in uporabljali komparativistično in zgodovinsko metodo, ki jo je seveda podpirala znanstvena analiza. V doktorski nalogi so zbrani vsi relevantni juridični viri, ki se bodisi posredno ali neposredno nanašajo na prezenco religije v množičnih medijih, in sicer vse od nastanka države konfederalnega tipa Slovencev, Hrvatov in Srbov  (SHS) pred sto leti pa do današnje države Slovenije. Gre za prvi tak pristop k celovitosti problematike, ki omogoča jasnejšo percepcijo ne le medijske slike, ampak tudi vseh drugih družbenih pojavnosti, ki so – ravno zaradi prvega – postavljene v širši kontekst z jasno določljivo komponento. Religija, posebej še katoliška, je skupaj z verniki in cerkveno hierarhijo utrpela hude negativne posledice začenši od nastanka Federativne ljudske republike Jugoslavije 1945. leta dalje. To se je na zvezni ravni brezdvomno konformiralo in nato javno deklariralo z ustavnim ločitvenim načelom, a ne med državo in verskimi skupnostmi, pač pa izrecno med državo in Cerkvijo. Leta 1945 so kot konsekvenca političnega boja izginili časniki s katoliškim zaledjem, na medijski areopag pa stopijo levo-socialistično usmerjeni dnevniki, ki so, paradoksalno, a vendar dovolj povedno, tudi še danes z istimi imeni (sic!) edini resni tiskani dnevniki v Sloveniji (Delo, Dnevnik, Večer). Katoliški verski listi so podvrženi državni cenzuri, tisk iz tujine je dostopen le redkim izbrancem, predvsem v znanstvene namene v knjižnicah. Centralni komite Komunistične partije v Sloveniji je leta 1946 določil, da mora Oddelek za agitacijo in propagando (Agitprop) osnovati ideološki program za boj proti veri in Katoliški cerkvi. Ta boj se je izvajal v vseh porah javnega življenja in je trajal praktično vse do Titove smrti leta 1980. Po tem dogodku je Cerkev počasi začela stopati na javno prizorišče in ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar je smel leta 1986 prvič voščiti božične praznike preko javnih občil. Religija v medijih in širši javnosti ni le sociološko vprašanje, ampak je tudi filozofsko vprašanje. Ker pa je ost raziskovalnega dela usmerjana k pravicam vernikov v medijskem svetu, govorimo predvsem o pravnem vprašanju, ki ima, če želi to res biti, podlago v pravnih regulatorjih in kodifikaciji. Da bi povsem konkretno pristopili k aktualizaciji slovenskega problema, kot le-ta izhaja iz izhodiščnega naslova, smo konsistentno proučevali ne le široko zakonodajo, ampak tudi Ustavo Republike Slovenije kot najvišji pravni akt, mednarodni Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih ter judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije ter slovenskih sodišč različnih stopenj (tudi odločitve državnega tožilstva). Pri slednjih, kadar smo želeli vpogledati v že zaključene in ne več pendentne primere, smo mestoma naleteli na avtokratično držo sodnega in državnotožilskega osebja in tudi drugih pritožbenih organov, kar je rezultiralo v dejstvo, da je bilo raziskovalno delo mestoma močno ovirano. Poseben poudarek je v raziskovalnem delu namenjen vlogi državne Radiotelevizije Slovenija in njenemu postopnemu vključevanju oddaj z versko vsebino ter s tem povezanimi problemi. Ekskluzivnost doktorske disertacije je med drugim v tem, da so sistematično in pravno argumentirano predstavljeni emblematični primeri iz slovenske medijske krajine, v katerih je prišlo do kolizije dveh pravic - pravice do svobode izražanja in verske svobode: - fotografija poslanca, ki se z družino udeležuje svete maše na Brezjah, in ki je v tedniku objavljena ob bok družinski fotografiji nemškega nacističnega politika Goebbelsa; - medijski napad na slovenskega kardinala Rodeta z očitki o očetovstvu; - »abortivni lobij« in kazenska ovadba zoper generalnega tajnika SŠK; - primer Strelnikoff: na naslovnici CD plošče se pojavi brezjanska Marija z okronano podgano namesto Jezusa v rokah; - primer Duetto Eclipse: umetniška predstava, ko gola ženska z ljubimci pod svojim plaščem parafrazira podobo Matere Božje iz Ptujske Gore. Sovražni govor, pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva, spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime so le nekatere okoliščine, ki so v omenjenih primerih bile izpostavljene. Doktorska naloga želi prispevati k večji odprtosti za vprašanja, povezana z vero v javnem okolju, posebej še v medijskem svetu, in pokazati, da imajo pravice vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji pravno podlago tako na ustavni kot zakonodajni stopnji.  --------------------- Študirati v mestu Rimu je seveda privilegij, a združen z veliko odgovornostjo do tistih, ki so ti ga zaupali. Dovolite, da se na tem mestu zahvalim takratnemu apostolskemu administratorju mariborske nadškofije, dr. Stanislavu Lipovšku, upokojenemu celjskemu škofu, da je zame v Rim odposlal potrebna priporočilna pisma, izr. prof. dr. Stanislavu Slatineku za strokovno podporo, vodstvu papeškega kolegija Santa Maria dell'Anima v Rimu, kjer sem preživel šest nepozabnih let, nato papeški univerzi Santa Croce in mojim odličnim profesorjem z mentorjem prof. ddr. Stefanom Mücklom na čelu, kardinalu Francu Rodetu, apostolskemu nunciju dr. Ivanu Jurkoviču, svojemu nadškofu Alojziju Cviklu za zaupanje, slovenskemu veleposlaništvu pri Svetem sedežu ter dragim domačim, sorodnikom in prijateljem za vso podporo in pomoč.  https://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/260