V Malečniku pri Mariboru se nahaja poseben prostor, ki odstira skrivnosti zgodovine. Ko vstopimo skozi poseben vhod na zunanji desni strani cerkve, kjer je napis: Bog se smili kreš. verne duše vicah 1857 (Bog se usmili verne krščanske duše v vicah), nas na vrhu stopnišča pričaka starodaven kamnit nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spustimo do edinstvenih katakomb (grobnice ali kripte) v Sloveniji. Za ogled katakomb pišite na župnijski e-naslov ali nas pokličite.   Foto: Maksimiljan Krautič Davnega leta 1730 jih je dal postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich (župnik v letih 1724 – 1759). Katakombe so dolge 12, široke pa 4 metre. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami, katerega pločevinast del je poslikan z marmorizacijo. Lepa je misel, da so trupla kristjanov v prvih časih pokopavali blizu božje hiše ali celo pod njo, v posebno za to določenih prostorih. V malečniških katakombah, ki se nahajajo skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, je na vseh štirih straneh kar 64 grobnih niš ali rak (iz besede rakev = krsta), od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali). V nišah za oltarjem počivajo zemeljski ostanki naslednjih duhovnikov: * Janez Ferdinand Knechtl pl. Knechtelshofen, magister filozofije in župnik pri Sv. Petru 23 let (+ 6. 7. 1708) iz častitljive mariborske rodbine, Štajerec iz Maribora, apostolski protonotar, krški komisar * Janez Jurij Parthalotti, Štajerec iz Rogatca, magister filozofije in župnik pri Sv. Petru 16 let (+ 6. 12. 1724) * Urban Vincencij Böchaimb (+ 22. 7. 1730) iz Jarenine (Jahring - Iaring) * Dr. Janez Krstnik Sittich (+ 4. 1. 1759) * Jožef Dornik (+ 14. 7. 1868) Foto: Andrej Petelinšek Parthalottijev nagrobni napis se končuje z besedami: »Quod bene fecit, habet«, kar pomeni: Kar je dobrega storil, to ima. Na Sittichovi nagrobni plošči je latisnki napis, ki pravi: Tukaj počiva preplemeniti in preslavni gospod Janez Krstnik Sittich, doktor presvete teologije, dvorni kaplan in predsednik konzistorija dveh prevzvišenih knezov, najprej lavantinskega in nato krškega škofa, župnik tega kraja 34 let, star 76 let. Umrl je 4. januarja, zanj se reče: Naj počiva človek, ki je ponovno zgradil svetišče (»reqVIesCat teMpLI reaeDIfICator«). 1759. Poudarjene velike črke iz tega napisa so obenem rimske številke (kronogram), ki dajejo letnico 1759, to je letnico njegove smrti (6+100+1000+51+501+1+100 = 1759).   Na Böchaimbovi nagrobni plošči je latinski napis, ki pravi: Prečastiti gospod Urban Vincenc Böchaimb, resigniral kot župnik v Jarenini, magister filozofije, umrl 22. julija 1730, star 66 let. Tukaj počiva in si vsake kvatre polaga temelj za večni mir. Foto: Maksimiljan Krautič V katakombah so, kolikor je znano, pokopani še: Georg Schmuz (+ 1724) Filipp Knechtl (+ 1743) Margaretha Bratschgo (Bračko) (+ 1730) Lucia Purgaj (*1670 + 1730) - druga žena Lovrenca Purgaja, velikega kmetovalca iz Hrence Helena Pivec Margaretha Siebenbürger (+ 3. 3. 1740) Foto: Maksimiljan Krautič Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, in sicer z desne strani ob oltarju Sv. Janeza Nepomuka, kjer se še vidi prva stopnica na cerkvenem tlaku. Ker je cesar Jožef II. zapovedal vse kripte (grobnice), ki so imel vhod iz cerkve, zazidati, je dal malečniški župnik in častni kanonik Marko Glaser leta 1857 z mnogimi stroški in velikim trudom predreti debeli cerkveni zid in na zunanji strani cerkve iz barbarškega kamna sezidati prizidek ter vhod. Da gre za kamen iz župnije Sv. Barbara v Slov. goricah (Korena), potrjuje tudi dejstvo, da je tam že v tistem času bil kamnolom, imenovan tudi pruh, kjer so pridobivali humski kamen (litavski apnenec), s katerim so zaradi njegove obstojnosti gradili tudi ceste (humski kamen se imenuje zato, ker se nahaja v zaselku Hum v naselju Zimica). Foto: Maksimiljan Krautič Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velik osarij oziroma kostnica in pa skrivnostni rov, za katerega se še ni ugotovilo, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali pa celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci. VIDEO (klik) VIDEO - prenos svete maše iz katakomb (klik)https://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/301