Pogrebi

Pogreb prijavite v župnijskem uradu.

Po krščanski tradiciji je ob pogrebu sveta maša, ki se nato za dušo pokojnega opravi še na osmino in 30. dan.

Smrt brata ali sestre v krščanski skupnosti ne prizadene le družine pokojnika, temveč celotno občestvo. Pogrebni obred je zakramental. Skupnost se zbere ob slovesu vsakega člana. Ob pogrebu obhaja Kristusovo velikonočno skrivnost – obhaja sveto mašo in moli, da bi rajni s Kristusom prešel iz smrti v življenje. Z molitvami izpovedujemo, da ostajamo povezani z rajnimi po Kristusu, ki nas združuje. Kristjani ob odločitvi za krščanski pogreb izpovedujemo vero v vstajenje od mrtvih, zato za drage rajne darujemo svete maše in zanje molimo.

Ob pogrebu se lahko svojci odločite, da namesto za cvetje in sveče drugi darujejo v dobrodelne namene (za cerkev, zaobnovo cerkev, orgel, župnišča ...). To je plemenita gesta, ki poleg naše molitve pomaga pokojnemu, hkrati pa spomin nanj povezuje z dejanji dobrote in solidarnosti. 

Kongregacija za nauk vere iz Rima je določila, da je želja, da bi bil umrli raztresen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, krščansko nesprejemljiva, saj je v takšnih primerih bolj poudarjena ljubezen do narave, to je želja ostati povezan s tistim, s čimer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z Bogom in bližnjimi. Slovenski škofje so na 114. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 7. oktobra 2019 v Novem mestu, potrdili posodobljene Pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop. Upoštevajoč navedene določbe so škofje določili, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa. Ob tem škofje vabijo duhovnike, katehiste in katehistinje ter ostale pastoralne delavce, naj vernike poučijo o pomenu, ki ga ima pokop telesa umrlih v krščanstvu ter spregovorijo o spoštovanju do teles umrlih ter molitvi za pokojne. Posebej naj jih povabijo tudi k molitvi za pokojne pred kremacijo in k daritvi svete maše ob 8. in 30. dnevu ter obletnicah.

Zakonik cerkvenega prava določa, da je treba vernim rajnim omogočiti cerkveno pogrebno opravilo. Iz tega sledi, da ima pravico do cerkvenega pogreba vsakdo, ki je bil krščen v katoliški Cerkvi ter ni bil na lastno željo ali po naloženi kazni iz nje izključen, ne glede na to, kakšne smrti je umrl. S tem je izključena stara praksa, ko se je cerkveni pogreb odklonilo ljudem, ki so naredili samomor.

 

Foto: Maksimilijan Krautič