GLASERJEV SALON Z GALERIJO 

    
Foto: Katarina Bračko


Glaserjev salon z galerijo več kot 20. umetniških slik iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom je bil otvorjen 28. junija 2021. Nahaja se v župnišču v Malečniku. Gre za prvo umetnostno galerijo v kraju, ki dopolnjuje siceršnjo turistično ponudbo, ki jo kraj že ponuja. Z vidika arhitekturne stroke govorimo o izjemni umeščenosti galerije v historično stavbo z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino, ki s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture. V župnišču je bil že doslej salon, ki pa je služil internim namenom. Ker ga je preuredil (v njem je še ohranjen intarzični parket) in opremil prav Marko Glaser, je salon poimenovan po njem.

Glaserjev salon in oba predprostora s stopniščem sta bila leta 2021 obnovljena, obnova pa je potekala pod vodstvom Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – enota Maribor. Historični elementi prostorov so se restavrirali. V Glaserjevem salonu je stalna razstava, medtem ko je galerijski del namenjen občasnim razstavam. Glaserjev salon z galerijo je namenjen organiziranju koncertov komornih zasedb.

V Glaserjevem salonu z galerijo so na ogled postavljena restavrirana dela umetnikov iz prej omenjenega obdobja, kot so Franc Ksaver Nager, Matija Pavel Zeldner, Jožef Ernst Tunner in Fortunat Bergant, ki so del župnijske stalne zbirke in njena last. Med upodobitvami slik so doprsni portreti župnikov Marka Glaserja (1843-1889), Gašparja Harmana (1817-1834) in Matije Breznika (1801-1817). Slednja dva sta z vidika poznavanja osebnosti dragocena v toliko, ker sta nastala še pred nastankom fotografije in sta edini upodobitvi svojega časa. V zbirki slik so med drugimi še recimo grška princesa Filomena (291-304), mučeništvo sv. Ahaca in tovarišev ter upodobitve Marije in svetnikov.


Glaserjev salon. Foto: Župnija Sv. Petra

Med restavriranjem Glaserjevega portreta je prišlo aprila 2021 do nepričakovanega odkritja. Slovenski biografski leksikon je avtorstvo slike pripisoval umetniku Jožefu Ernstu Tunnerju, vendar se je izkazalo, da to ne drži. Na portretu je namreč zapisana letnica 1878, kar je eno leto za tem, ko je J. E. Tunner že umrl. Župnijski upravitelj v Malečniku, dr. Sebastijan Valentan, je odkril, da je portret signiran kot Sylv. Tunner. Gre namreč za Tunnerjevo hčerko Silvio Tunner, ki je prav tako bila slikarka. To odkritje je izredno dragoceno za umetnostno zgodovino.

Del razstave je tudi izredno dragocena tkanina – mašni plašč Marka Glaserja, ki ima z zlatimi nitmi izvezene njegove inicialke. Figuralika na njegovi hrbtni strani je barvna vezenina, na enem mestu pa se je ohranil celo izjemno kvaliteten akvarel. Omenjeni mašni plašč je restavrirala dr. Eva Ilec, konservatorsko-restavratorska svetnica in vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Ilčeva velja za vodilno strokovnjakinjo na področju restavriranja tekstila pri nas, saj je med drugim restavrirala zbirko koptskih tkanin (3. do 10. stol.) in baročno tapiserijo Figuralni prizori pred arhitekturo (Belgija).



Glaserjev salon z galerijo poleg kakovostne umetniško-kulturne vrednosti ponuja možnost za izobraževanje in spoznavanje umetnosti določenega časovnega obdobja, prav tako pa je v njem priložnost za povezovanje in čezmejno sodelovanje med narodi, saj so umetniki, ki so avtorji umetniških del, bili tudi avstrijskega porekla, na slikah pa so upodobljene osebnosti iz Japonske, Grčije, Turčije in Egipta. Glaserjev salon z galerijo nudi priložnost otrokom, da se tudi sami poizkusijo v umetniškem ustvarjanju, pa tudi odraslim, saj v njem že načrtujemo raznovrstne delavnice.


Portret Marka Glaserja. Foto: Katarina Bračko

Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture, in dodalo, da smo tako v regionalnem, državnem kot mednarodnem prostoru prepoznani kot pomembna institucija, ki s svojo nepremično in premično kulturno dediščino pomembno prispevamo k zgodovinski in umetnostno-zgodovinski prepoznavnosti slovenskega dela Štajerske.

Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo, 28. junija 2021, je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Za ogled Glaserjevega salona z galerijo pišite na: zupnija.malecnik@rkc.si ali pokličite: 030/626-010. 

ENG

This year (2021) we celebrate the 215th birthday of Marko Glaser, a priest, writer and poet. For almost half a century, he served as our parish priest and took care of our village's spiritual, educational and cultural renewal. Glaser was also a friend and the closest associate of the first Slovenian Blessed bishop A. M. Slomšek in moving the bishop's see from St. Andraž (Austria) to Maribor. It is also to his merit that modern Maribor is considered a university city. Owing to his distinguished service, Slomšek suggested to the emperor that Marko Glaser be named an honorary canon, and Glaser also received the Knight's Cross of the Order of Franz Joseph. 

On the 215th anniversary of birth of Marko Glaser we named the salon located at our parish residence after him (the Glaser Salon) and at the same time opened the gallery of artworks from the 17th, 18th and 19th century. Borut Pahor, the president of the Republic of Slovenia, was the honorary patron of the opening. 

Many of the paintings were created by Austrian artists. You will be able to see the restored painting of St. Philomena, a Greek princess. It was painted in 1884 by painter Franz Nager There is also the painting of St. Catherine of Alexandria from the 17th century, the painting Martyrs of Japan from the 18th century and much more.

Glaser Salon with a gallery is open daily by prior arrangement to: zupnija.malecnik@rkc.si 

You are most welcome.

Malečniška pinakoteka (Družina, 11. 7. 2021)
Zbirka prvič na ogled (Večer - Štajer'c, 8. 7. 2021, str. 4)
Glaserjev salon (RTV Slovenija - Tele M, 29. 6. 2021)
Otvoritev Glaserjevega doma v Malečniku (Demokracija, 01. 7. 2021, št. 26)
V Malečniku otvorili Glaserjev salon in galerijo: »Umetnost je most do sočloveka« (Maribor Info)
V Malečniku otvorili Glaserjev salon in galerijo (Maribor24)
Zakladi župnije Malečnik pri Mariboru (Radio Ognjišče)
Spomin na Slomškovega osebnega prijatelja (Družina)

 

ŽUPNIŠČE

Župnišče v Malečniku je dragocena historična stavba z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino ter predstavlja s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine izjemen primer bogate raščene arhitekture.

Župnišče je gotovo obstajalo že leta 1338, ko se prvič omenja šentpetrski župnik. Po turški oplenitvi leta 1532 so ga obnovili. Moralo je biti nadstropno in precej veliko. Leta 1573 je obsegalo 13 prostorov: veliko sobo (salon), kuhinjo, hodnik, shrambo, 6 večjih in manjših sob ter 3 kletne prostore. Leta 1602 so ga popravljali in pri njem postavili velik hlev. Leta 1685 ali malo pozneje so ga ponovno obnavljali, enako kaplanijo in hlev. Na sliki iz okoli leta 1690 stoji nadstropno župnišče zahodno od cerkve, oba nosi brezna eskarpa in obdaja obzidje. Danes je nadstropno župnišče sestavljeno iz dveh pravokotno stoječih traktov. Severni je v osnovi iz sredine 16. stoletja. V njegovo pritlično in kletno etažo z banjastimi oboki vodi polkrožno sklenjen portal s posnetim robom, osvetljuje pa več lin s kamnitimi, po robovih močno posnetimi okvirji. Zahodni trakt je sto let mlajši. Župniščna fasada iz 18. stoletja je členjena z lizenami, okenske police krase viseče volute in cofaste zavese, okna pa so deloma opremljena z diagonalnimi mrežami. Župnišče še hrani ploščo z grbom in napisom župnika Melhiorja pl. Rainierja (1639-1652) iz leta 1647. Pravokoten dvoriščni portal nosi letnico MGP 1846 (Marko Glaser Parochus – župnik), ko je bila notranjščina župnišča obnovljena. Verandasti balkon na vzhodni fasadi ima napis MGP 1861.


Skica novogradnje za gospodarsko poslopje na župnijskem dvorišču, 1852
© Nadškofijski arhiv Maribor

Kompleks stavb (župnišče in gospodarsko poslopje) nekoč velikega cerkvenega posestva leži tako, da s svojo postavitvijo na L tvori notranje dvorišče. Nadstropnemu, podkletenemu, na L oblikovanemu stanovanjskemu delu je bil v prvi polovici 19. stoletja prizidan etažni gospodarski del – preša. O zidavi preše priča pravokotno oblikovan dvoriščni portal, datiran z letnico 1846. V stavbi je ohranjena večja, lesena preša z vrezano letnico 1840 na prešpanu. Preša je povezana z mogočno obokano trinadstropno vinsko kletjo. Celotno gospodarsko poslopje je prevotleno z značilnimi opečnimi mrežami. Po dolžini gospodarskega objekta poteka v nadstropju širok lesen gank z dekorativno oblikovanimi lesenimi stebri (nekoč z ograjo). Vhod na gospodarsko dvorišče vodi skozi pravokotni portal z dvokrilnimi vrati čelne strani poslopja.

Celoten kompleks je bil leta 1992 razglašen za kulturni oz. zgodovinski spomenik nepremične kulturne dediščine, ki ima posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost.