ŽUPNIŠČE
Župnišče v Malečniku je dragocena historična stavba z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino ter predstavlja s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine izjemen primer bogate raščene arhitekture.
Župnišče je gotovo obstajalo že leta 1338, ko se prvič omenja šentpetrski župnik. Po turški oplenitvi leta 1532 so ga obnovili. Moralo je biti nadstropno in precej veliko. Leta 1573 je obsegalo 13 prostorov: veliko sobo (salon), kuhinjo, hodnik, shrambo, 6 večjih in manjših sob ter 3 kletne prostore. Leta 1602 so ga popravljali in pri njem postavili velik hlev. Leta 1685 ali malo pozneje so ga ponovno obnavljali, enako kaplanijo in hlev. Na sliki iz okoli leta 1690 stoji nadstropno župnišče zahodno od cerkve, oba nosi brezna eskarpa in obdaja obzidje. Danes je nadstropno župnišče sestavljeno iz dveh pravokotno stoječih traktov. Severni je v osnovi iz sredine 16. stoletja. V njegovo pritlično in kletno etažo z banjastimi oboki vodi polkrožno sklenjen portal s posnetim robom, osvetljuje pa več lin s kamnitimi, po robovih močno posnetimi okvirji. Zahodni trakt je sto let mlajši. Župniščna fasada iz 18. stoletja je členjena z lizenami, okenske police krase viseče volute in cofaste zavese, okna pa so deloma opremljena z diagonalnimi mrežami. Župnišče še hrani ploščo z grbom in napisom župnika Melhiorja pl. Rainierja (1639-1652) iz leta 1647. Pravokoten dvoriščni portal nosi letnico MGP 1846 (Marko Glaser Parochus – župnik), ko je bila notranjščina župnišča obnovljena. Verandasti balkon na vzhodni fasadi ima napis MGP 1861.
Skica novogradnje za gospodarsko poslopje na župnijskem dvorišču, 1852
© Nadškofijski arhiv Maribor
Kompleks stavb (župnišče in gospodarsko poslopje) nekoč velikega cerkvenega posestva leži tako, da s svojo postavitvijo na L tvori notranje dvorišče. Nadstropnemu, podkletenemu, na L oblikovanemu stanovanjskemu delu je bil v prvi polovici 19. stoletja prizidan etažni gospodarski del – preša. O zidavi preše priča pravokotno oblikovan dvoriščni portal, datiran z letnico 1846. V stavbi je ohranjena večja, lesena preša z vrezano letnico 1840 na prešpanu. Preša je povezana z mogočno obokano trinadstropno vinsko kletjo. Celotno gospodarsko poslopje je prevotleno z značilnimi opečnimi mrežami. Po dolžini gospodarskega objekta poteka v nadstropju širok lesen gank z dekorativno oblikovanimi lesenimi stebri (nekoč z ograjo). Vhod na gospodarsko dvorišče vodi skozi pravokotni portal z dvokrilnimi vrati čelne strani poslopja.
Celoten kompleks je bil leta 1992 razglašen za kulturni oz. zgodovinski spomenik nepremične kulturne dediščine, ki ima posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost.
Hôdi za menoj!
15 Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.«
Tudi mi se odzovimo Gospodovemu klicu, kakor je rekel Petru: »Hôdi za menoj!« Gospod, moja ljubezen je majhna, ampak jaz želim rasti v ljubezni do Tebe, kakor apostol Peter. Vsak dan rasti.
Molimo za močno vero, trdno upanje in dejavno ljubezen - "Vera brez del je mrtva! Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti iz svojih del pokažem vero" (iz pisma apostola Jakoba).
