Matične knjige on-line          

 
AKTUALNO   

Kako lahko prejmem svetoletni odpustek v svetem letu 2025?

SVETO LETO 2025
 

MOLITEV ZA PAPEŽA

Tiskovni urad Svetega sedeža je 22. 2. 2025 zvečer sporočil:

"Stanje svetega očeta ostaja kritično. Zato, kot je bilo pojasnjeno včeraj, papež še ni izven nevarnosti. Danes zjutraj je papež Frančišek doživel dihalno krizo, podobno astmi, dolgotrajne intenzivnosti, kar je zahtevalo uporabo kisika z visokim pretokom. Današnje krvne preiskave so prav tako pokazale trombocitopenijo, povezano z anemijo, zaradi česar je bilo potrebno izvajanje transfuzije krvi. Sveti oče ostaja pri zavesti in je preživel dan v naslanjaču, čeprav se počuti manj udobno kot včeraj. Trenutno napoved ostaja previdna."

Združimo se v molitvi za papeža Frančiška, našega vrhovnega pastirja.

ODSTRANJENA OBJAVA

V soglasju s člani Župnijskega pastoralnega sveta smo na našem fb profilu in župnijski spletni strani objavili pogled na to, kako naj poteka cerkveni pogreb. Na fb se je razvila zanimiva, koristna, mestoma pa, žal, tudi žolčna razprava, ki s samo vsebino objavljenega ni imela nobene zveze. Vse to kaže, da ljudje naše objave pozorno spremljajo in da o vprašanju posmrtnega življenja tudi razmišljajo. Dve naši objavi o pogrebu sta bili deljeni tudi na fb strani Malečničani, vendar je bila druga kmalu umaknjena iz nepojasnjenega razloga. Glede na to, da je bila objava spoštljiva, se sprašujemo, koga je zmotila do te mere, da si je vzel pravico in jo odstranil. Menimo, da bi bilo pravilneje odstraniti žaljive komentarje, ne pa objave. Vse to kaže na to, da je fb stran Malečničani v domeni ozke skupine ljudi, ki lahko po mili volji objavljajo karkoli želijo, drugačnega mnenja, pa čeprav je spoštljivo, pa ne prenesejo in si uzurpirajo pravico cenzorstva. Takšna dejanja obžalujemo. Komu je fb stran Malečničani namenjena, vsem Malečničanom ali le nekaterim? Spodaj je objavljen naš zapis v celoti. 

Kako naj poteka krščanski pogreb?

V Malečniku imamo pretežno še cerkvene pogrebe, tj. tiste z navzočnostjo duhovnika ali diakona. Civilni so bolj redkost. Kadar svojci vernega pokojnika organizirajo pogreb, je prav, da se pokojnemu omogoči cerkveni pogreb s sveto mašo zadušnico. Sveta maša naj bi bila še pred pokopom, kar pomeni, da se pokojnika prinese v cerkev (v krsti ali žari) in se sveta daritev obhaja ob njegovih posmrtnih ostankih. Temu pa sledi pokop. Včasih je slišati, da se svojci odločijo za mašo takoj po pogrebu, z izgovorom, češ, saj vsi pogrebci ne bodo šli v cerkev. Vprašanje, ki je na mestu, se glasi: Kdo je v središču pogrebne svečanosti oziroma komu je namenjena, pokojnemu ali pogrebcem? Omogočite pokojnim, da še zadnjič ležijo v domači cerkvi in se skupaj z domačimi, prijatelji in znanci ločijo od tega sveta pri najsvetejši daritvi - sveti maši.

Ko se krščen človek loči od tega sveta in svojci prosijo za cerkveni pogreb, jim v naši župniji duhovnik ponudi možnost, da članice Župnijske Karitas v vežici ali cerkvi na dan pogreba ob prispetju krste ali žare molijo molitev rožnega venca. To je zelo lep običaj, dušo rajnega se priporoča v molitev, ki jo podpira zbrano občestvo. Kot pesem in glasba spremljata slovo od pokojnika pri grobu, je zelo hvalevredno, če se to zgodi tudi pri pogrebni sveti maši. Kakor recitirana molitev tudi pesem in glasba spodbujata razmislek ter duhovno tolažbo, ko duša potuje proti rajski slavi.

Naša prva objava o cerkvenem pogrebu je dosegla lep odmev in podporo, veliko je bilo delitev fb objave, zato bomo s podobnimi razmišljanji nadaljevali. Kot je civilni del pogreba v domeni države (njen vidni simbol je trobojnica na pogrebu), je cerkveni del pogreba v domeni Katoliške Cerkve (oziroma duhovnika kot njenega predstavnika na župniji). Pomeni, da tako država kot Cerkev določata smernice, vsaka pač v okviru svojih pristojnosti. Da Cerkev ne bi smela govoriti o tem, kako naj izgleda cerkveni pogreb za njene člane, bi bilo pa že kar nenavadno. Podobno, kot če bi vsi lahko govorili o tem, kdo lahko parkira na dvorišču, samo lastnik zemljišča bi moral molčati.

Pogreb s sveto mašo ali bogoslužjem, med katerim je krsta ali žara pokojnika prisotna v cerkvi, ni nikakršna izjema niti drugod po svetu. Tudi vidnejše osebnosti so se od tega sveta poslovile prav na ta način. Pomislimo na pogreb britanske kraljice Elizabete II., ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, skladatelja in glasbenika Slavka Avsenika ali pa recimo pisatelja Borisa Pahorja in mnoge druge.

Pogrebno sveto mašo ali mašo zadušnico daruje duhovnik na dan pogreba. V Sloveniji, tudi v Malečniku, obstaja navada, da za pokojnika poleg pogrebne maše, darujemo tudi mašo v osmini (to je v obdobju osmih dni od smrti ali pogreba), 30 dan (ali mesec dni po pogrebu) in obletno (na prvo ali katerokoli drugo obletnico pogreba/smrti pokojnega). Lepa in spodbude vredna je odločitev sorodnikov in prijateljev pokojnika, da namesto cvetja ali sveč ob pogrebu naročijo mašo za pokojnika, ali darujejo svoj dar v dober namen (za župnijo, misijone, Karitas…) ter se tudi sami vključijo v molitev za rajnega. Hvaležni smo vsem, ki to storite in tudi na tak način podprete našo župnijo ter vzdrževanje sakralnih objektov, da bodo mogli tudi naši zanamci v njih slaviti Boga.

Sveta maša je najbolj dragoceno ‘darilo’, ki ga lahko naklonimo našim pokojnim: s sveto daritvijo jih priporočamo božjemu usmiljenju in jim izkazujemo hvaležnost. V misalu (mašni knjigi) je več različnih obrazcev maš za rajne: ob pogrebih, na obletnico, ob različnih spominih. Zakaj se rajnih posebej spominjamo na določene dneve? Zanimiva je razlaga v starokrščanskem spisu Apostolska konstitucija (ok. 370), ki se sklicuje na svetopisemske dogodke. Tretji dan je Gospod vstal od mrtvih, sedmi dan je Bog dokončal delo stvarjenja in je počival – ta božji počitek je podoba večnega miru, ki ga želimo našim rajnim, trideset dni pa je ljudstvo žalovalo za Mojzesom.

Delno povzeto po Škofiji Koper in reviji Ognjišče