Župnija Sv. Petra pri Mariboru

AKTUALNO

Kdo je kardinal, ki prihaja v Malečnik?

Papež Leon XIV. in kardinal Makrickas (foto: Vatican Media)

Kardinal Rolandas Makrickas se je rodil 31. januarja 1972 v Biržaiju v Litvi. V duhovnika je bil za škofijo Panevėžys posvečen 20. julija 1996. Med letoma 1996 in 2001 je bil podtajnik Litovske škofovske konference ter vodja Narodnega odbora za veliki jubilej leta 2000.

Leta 2004 je na Papeški gregorijanski univerzi v Rimu doktoriral iz cerkvene zgodovine.

V diplomatsko službo Svetega sedeža je vstopil 1. julija 2006. Deloval je na papeških predstavništvih v Gruziji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Gabonu ter v Sekciji za splošne zadeve Državnega tajništva Svetega sedeža. Med letoma 2017 in 2019 je kot odpravnik poslov (chargé d'affaires) v Gabonu in pozneje kot svetovalec v Republiki Kongo deloval v Afriki, kjer se je neposredno srečeval s pastoralnimi in logističnimi izzivi misijonskih območij, na katerih Cerkev pogosto opravlja vlogo glavne socialne varnostne mreže.

Po vrnitvi v Rim leta 2019 je kardinal Makrickas postal prvi neitalijan na čelu uprave Sekcije za splošne zadeve Državnega tajništva Svetega sedeža, kjer je nadzoroval ključne notranje upravne naloge vatikanskega vodstva.

Njegov sloves človeka z izjemno upravno natančnostjo in diskretnostjo mu je prinesel nove odgovornosti: najprej je bil imenovan za izrednega komisarja za premoženje bazilike Marije Velike.

Kardinal Makrickas tekoče govori angleško, francosko, italijansko in špansko. Kot izkušen poliglot je hkrati tudi graditelj mostov med različnimi svetovi – med Vzhodom in Zahodom, diplomacijo in duhovnostjo ter upravo in misijonskim poslanstvom.

11. februarja 2023 ga je papež imenoval za naslovnega nadškofa Tolentina. Škofovsko posvečenje je prejel 15. aprila istega leta v baziliki Marije Velike v Rimu po rokah kardinala Pietra Parolina, državnega tajnika njegove svetosti.

12. marca 2024 ga je sveti oče Frančišek imenoval za nadduhovnika koadjutorja Papeške bazilike Marije Velike s pravico nasledstva, 04. julija 2025 pa ga je, po upokojitvi predhodnika, papež Leon XIV. imenoval za nadduhovnika papeške bazilike Marije Velike. V konklavu je sodeloval pri volitvah novega papeža. Od leta 2025 je član Dikasterija za škofe.

Bazilika Marije Velike – dom častitljive podobe Salus Populi Romani in najstarejša Marijina cerkev na Zahodu – je s kardinalom Makrickasom stopila v novo obdobje. Pod vodstvom kardinala, ki je odraščal ob poslušanju svetih maš, obhajanih na skrivaj, v šepetu in ob soju sveč za zaprtimi vrati, bi lahko bazilika postala še močnejši simbol vztrajnosti vere in univerzalnega obzorja Katoliške cerkve (delno povzeto po Zenit).

Kardinal Makrickas bo 08. septembra 2026 ob 10.00 vodil slovesno sveto mašo v Marijinem svetišču na Gorci v Malečniku, kjer bo blagoslovil obnovljeno fasado svetišča, vzidan zidak svetoletnih vrat papeške bazilike Marije Velike, ki nam ga je letos poklonil, in spominsko ploščo dobrotnikov obnove. VABLJENI.

PRIJAVNICA

Prejemnica Glaserjevega srebrnika je dr. Ignacija Fridl Jarc

Župnija Malečnik je letos Glaserjev srebrnik, posebno odličje, podelila dr. Ignaciji Fridl Jarc za večletno kulturno in strokovno sodelovanje z župnijo ter za njen prispevek k razvoju knjižnične, literarne in kulturne dejavnosti v našem kraju.

Podelitev srebrnika je bila del prireditve Poklon domovini na slovenski državni praznik, dan državnosti, 25. 6. 2026, ko so z domovinsko pesmijo obarvan večer soustvarili sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, pianist Primož Krt, violončelistka Karmen Pečar Koritnik in pihalna zasedba Orkestra Slovenske vojske. Pesmi o domovini sta recitirala osnovnošolca Zoja in Jakob Krajnc.

Dr. Ignacija Fridl Jarc, letošnja nagrajenka, se je najprej srečala s tistimi, ki so Glaserjev srebrnik že prejeli. Vpisala se je tudi v knjigo častnih gostov Glaserjevega salona z galerijo.

Vrhunec prireditve je bil premierno predvajan filmski portret nagrajenke in podelitev srebrnika. Dr. Ignacija Fridl Jarc je v zahvalnem nagovoru dejala, da je najbolj znana osebnost Malečnika prav duhovnik in pesnik ter prevajalec Marko Glaser, ki je ta kraj neizmerno ljubil in svoje župljane nagovarjal z besedami ljubi bratje, preljubi in podobno. »Spraševala sem se,« je nadaljevala nagrajenka, »od kod toliko ljubezni in toliko radosti nad življenjem, kot sta izpričani tudi v njegovih spisih. Pravzaprav sem našla odgovor v tem, da se Vaš kraj ne rabi meriti z veličino in številom prebivalstva, da tukaj ne živite iz volje do moči, ampak da tukaj živite voljo do ljubezni, ki jo pravzaprav vsak dan v Vas prebuja tudi Marija z Vam bližnje Gorce. Taki kraji so za našo ljubo, drago Slovenijo še prav posebej dragoceni. Samo v krajih, ki se ne merijo po tem, kakšno moč imajo, ampak po tem, koliko ljubezni prinašajo v našo skupnost, v našo narodno skupnost, v našo ljubo domovino, in s kakšno ljubeznijo jo napolnjujejo, so tista garancija, da bo ta država preživela in živela. Zakaj iz skupnosti in samo iz skupnosti lahko zraste občutek ponosa in časti na to, da smo povezani v nekaj povsem posebnega, v nekaj, kar je samo naše, drugačno od drugih in kar nas neizmerno radosti… Prepuščam se današnjemu kulturnemu dogodku z ljubeznijo, ki ste jo vedno znova in znova, drage Malečničanke in Malečničani, vzbujali v meni. Nisem bila jaz eden izmed tistih ključev pravzaprav, ki jih imate tudi v svojem grbu, s katerimi sem Malečniku odpirala vrata v prestolnico in širšo Slovenijo. Vi ste bili tisti ključ, ki ste mene naučili ljubezni. Ljubezni do skupnosti in zato tudi ljubezni do naše domovine. Hvala Vam za to. Bog blagoslavljaj nam drago Slovenijo in obilje blagoslova nam dragemu Malečniku.«

Dr. Ignacija Fridl Jarc je v Malečnik prišla kot sogovornica in soustvarjalka, ki se je z našo župnijsko skupnostjo stkala v dolgoletno vez resničnega zaupanja in medsebojnega bogatenja. Kot tajnica in urednica Slovenske matice je prepoznala vrednost župnijske knjižnice Jurija Borešiča — dragocene institucije, ki v našem kraju hrani knjigo kot duhovno in kulturno dobro. Pod njenim okriljem in z njenim strokovnim vodenjem je Slovenska matica skupaj z župnijsko knjižnico Jurija Borešiča pripravljala literarne natečaje za osnovnošolce iz vseh osnovnih šol v Sloveniji in zamejstvu — natečaje, ki so iz Malečnika segli do vsakega kotička slovenskega kulturnega prostora, ne glede na to, ali so otroci odraščali v dolini ali v mestu, znotraj meja ali zunaj njih. To ni ostala lokalna pobuda — prerasla je v nacionalno gesto in odprla prostor, v katerem so mladi bralci in pisci prvič spoznali, da je njihov glas vreden zapisa in da literatura ni privilegij, temveč pravica vsakogar, ki seže po besedi. Taki natečaji niso administrativni projekti — so darovi prihodnosti.

V okviru Glaserjevega festivala, letnega kulturnega praznika naše župnije, kjer je sodelovala kot članica odbora, pa tudi sicer je dr. Ignacija Fridl Jarc v Glaserjevem salonu z galerijo večkrat osebno prevzela vlogo voditeljice kulturnih večerov in s tem teh večerov ni le popestrila, temveč jim je dala tisto strokovno in humanistično globino, po kateri smo prepoznani v širšem prostoru. V naš kraj je pripeljala pisce in literarne ustvarjalce, ki sem sicer ne bi zašli, in s tem naši skupnosti pokazala, da kultura ni privilegij mest, ampak da je pravica vsakega kraja, ki si jo upa zahtevati.

Njeno svetovanje pri postavitvi in ureditvi župnijske knjižnice ter pri vprašanjih varovanja sakralne dediščine je bilo neprecenljivo. Ne le strokovno — bilo je osebno in velikodušno. Takšna je pomoč, ki jo daje človek, ki ve, da so sakralni objekti in specialne knjižnice prav tako del slovenskega kulturnega zaklada kot nacionalne institucije v prestolnici.

Prav letos je pri Slovenski matici izšla monografija Marko Glaser: Izbrana dela — knjiga, ki je za naš kraj in za slovensko kulturno zgodovino enkratnega pomena. Dr. Ignacija Fridl Jarc je pri nastanku tega dela izdatno sodelovala in s tem ne le počastila spomin na Glaserja, temveč ga je vrnila v živi kulturni spomin.

Glaserjev srebrnik nosi ime po Marku Glaserju, malečniškem župniku, uglednem mariborskem kulturniku in dobrotniku, ki je verjel, da je kultura pogoj za dostojanstvo skupnosti. Dr. Ignacija Fridl Jarc je ta nauk živela pri nas — z navzočnostjo, s strokovnostjo, z iskrenostjo in s tisto vrsto ljubezni do kulture, ki ne loči med velikim in malim, med mestom in vasjo, med akademijo in župnijsko knjižnico.

Iz vsega navedenega je Župnijski pastoralni svet na svoji seji 12. 5. 2026 sprejel sklep, da se dr. Ignaciji Fridl Jarc z iskreno hvaležnostjo in globokim spoštovanjem podeli župnijsko odlikovanje — Glaserjev srebrnik.

Valerija Bračko