17. 2. 2021 | Tereza Mohar

Na pepelnico, ki jo letos obhajamo 17. februarja, pričenjamo postni čas.

FOTO: Tatjana Splichal.


Čas štiridesetdnevnega posta traja od pepelnične srede do začetka večerne maše velikega četrtka. Na pepelnično sredo, ki povsod velja za dan strogega posta, je ob začetku postnega časa obred pepeljenja.

Posipanje s pepelom v znamenje kesanja in žalosti so poznali že Izraelci v stari zavezi. Ta obred se je ohranil vse do današnjih dni.

Na pepelnično sredo se obred pepeljenja opravlja po vseh cerkvah. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja pripravljenost vernikov za spreobrnjenje in poboljšanje življenja.

Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. V tem času pri svetih mašah tudi ne pojemo aleluje.

Post, križev pot in sveta spoved

Post ni le premagovanje v jedi, ampak tudi izogibanje neprimernemu govorjenju in slabim navadam, prav pa je, da vključuje še odpoved dobrinam, ki jih namenimo tistim, ki so v stiski. Verniki se držimo posta vseh štirideset postnih dni, še posebej pa nam je kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek.

V ljudski pobožnosti so se v preteklosti razvile pobožnosti križevega pota (ob postnih petkih), molitev žalostnega dela rožnega venca, obešanje posebnega postnega prta in podobno, poleg teh zunanjih znamenj pa je zelo poudarjano tudi prejemanje odpuščanje pri zakramentalni spovedi.

Pomen postnega časa

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti, saj se človek po smrti spremeni »v prah in pepel«. Zato pepljenje spremljajo duhovnikove besede: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost.


FOTO: Tatjana Splichal.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na Veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka.

Obred pepeljenja v času epidemija koronavirusa

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je v začetku letošnjega leta izdala obvestilo o obredu pepeljenja na pepelnično sredo v času epidemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije vse duhovnike prosijo, da letos upoštevajo prilagojen obred.

Ko duhovnik zmoli blagoslovno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo, obrnjen k ljudem enkrat samkrat za vse izreče besedilo, kot je v Rimskem misalu: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

Nato si duhovnik umije roke, nadene masko za zaščito nosu in ust, potem pa posuje s pepelom tiste, ki pristopijo, ali če je bolj primerno, sam pristopi k tistim, ki stojijo na svojih mestih. Duhovnik vzame pepel in ga molče posuje na glavo vsakega.

Vir: druzina.si (17.2.2021)