Pokopališče na Gorci v Malečniku je poslednje domovališče vseh, ki počivajo tam in čakajo blaženega vstajenja. Večji del pokopališča skupaj z romarsko cerkvijo Device Marije je v lasti malečniške župnije. 

Na gorskem pokopališču je pokopanih kar nekaj vidnejših osebnosti, ki jih tukaj predstavljamo. Seznam dopolnjujemo in se zahvaljujemo za pobude. 
 

FLUCHER JANEZ (* 1822 + 1900), deželni poslanec
Bil je posestnik v Trčovi, cerkveni ključar, krajevni šolski načenik in od leta 1850 do 1900 župan pri Sv. Petru pri Mariboru (Malečnik). Leta 1878 je bil iz mariborskega volilnega okraja izvoljen za poslanca v Štajerskem deželnem zboru za mandatno dobo šestih let. Umrl je 19. aprila 1900. Kot je poročal časopis Slovenec, se je pogreba, ki je potekal 21. aprila, udeležila velika množica ljudi. Navzoči so bili kanonik Bohinc, ki je imel v cerkvi kratek nagovor, deželni odbornik prof. Robič, notar dr. Radej in odvetnik dr. Dominkuš, nadinšpektor Stanjko, vojaški kaplan Tajek in drugi.

FRANC GORNIK (* 1857 + 1908), cerkveni slikar
Franc Gornik se je rodil 10. julija 1857 pri Sv. Petru (danes Malečnik) v viničarski družini. Bil je cerkveni slikar, ki je deloval na prelomu 19. in 20. stoletja. Vsa njegova dela, ki jih poznamo, so sakralna. V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo. Njegov talent za risanje je prvi opazil takratni malečniški župnik Marko Glaser. Ta ga je priporočil v uk uveljavljenima slikarjema Tomažu Fantoniju in Jakobu Brollu, ki sta leta 1871, ko je bilo Gorniku 14 let, obnavljala poslikave v tamkajšnji župnijski cerkvi. Po večletni učni in pomočniški dobi je leta 1891 stopil na samostojno slikarsko pot.
Njegova dela so kakovostno zelo raznolika, kar je povezano tudi s tem, da je imel pomočnike, od katerih so bili eni bolj, drugi manj sposobni. Evidentiranih je nekaj več kot dvajset Gornikovih poslikav cerkva in kapel, od katerih jih je kar pet v občinah Poljčane in Slovenska Bistrica: cerkev sv. Jožefa v Slovenski Bistrici, cerkev sv. Križa v Zgornjih Poljčanah, cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah in cerkev sv. Egidija v Kočnem ob Ložnici, skoraj brez dvoma pa je poslikal tudi Lepejevo kapelico v Studenicah.
Poslikava v prezbiteriju cerkve sv. Jožefa v Slovenski Bistrici, ki je njegova najstarejša na tem območju in je nastala na začetku Gornikove samostojne poti, se nanaša na cerkvenega zavetnika, na sedem žalosti in radosti sv. Jožefa. Upodobljeni so prizori Jožefove sanje, Jožefova zaroka, Jezusovo rojstvo, Obrezovanje, Beg v Egipt, Sveta Družina in Dvanajstletni Jezus med pismouki. Prizore živih barv je ločil z enobarvnimi polji različnih oblik, ki jih je zapolnil z ornamentiko.
Gornik je poslikal tudi celotno cerkev sv. Egidija v Kočnem ob Ložnici. Ob naslikanih stranskih oltarjih sv. Antona Puščavnika in sv. Marka se poslikavi ladje in prezbiterija v glavnem nanašata na štirinajst priprošnjikov v sili.
Franc Gornik je umrl 14. julija 1908 v Malečniku. Pokopan je na Gorci v Malečniku.

Zbrano delo o slikarju Gorniku je leta 2012 na 220. straneh izdal Vid Kelbič. Knjiga nosi naslov: Svetniki božji in svetnice, katere slikal sem: življenje in delo slikarja Franca Gornika.

Delno povzeto po: Kostanjšek Brglez, Simona: Dela slikarja Franca Gornika v občinah Poljčane in Slovenska Bistrica, Bistriške novice, Slovenska Bistrica, januar 2021.
 

MATEJ ŠTRAKL (* 1866 + 1928), duhovnik, skladatelj, pisec
Kot poroča Slovenski biografski leksikon je bil cerkvenoglasbeni, zgodovinski in bogoslovni pisec, organizator. Rodil se je 1. sept. 1866 v Križevcih pri Ljutomeru kmetu Mateju in Barbari r. Osterz, umrl pa je 21. okt. 1928 v Malečniku.

V Mariboru je v letih 1879–87 obiskoval gimnazijo, v času od 1887 do 1891 pa bogoslovno semenišče. V duhovnika je bil posvečen leta 1890. Od 1891 do 1893 je bil kaplan v Gornji Radgoni in Šentilju v Slov. goricah, 1893–1901 koralist pri stolnici v Mariboru in v času od 1901–3 računovodski revident pri škofijskem ordinariatu.

Leta 1903 je nastopil službo župnika v Malečniku in istega leta postal prvi predsednik malečniškega kulturnega društva. V Šentilju in Malečniku je ustanovil bralno društvo, v Malečniku prav tako posojilnico in hranilnico, bil je občinski odbornik ter častni občan.

V Mariboru je bil ravnatelj Cirilove tiskarne, upravitelj časnika Slovenski gospodar, časopisa Südsteirische Post in revije Voditelj v bogoslovnih vedah (VBV). Bil je odbornik tiskovnega društva, član okrajnega zastopstva, podpredsednik podružnice Kmetijske družbe in odbornik družbe duhovnikov.
 

Izdal je: Responzoriji pri sv. maši in drugih navadnih cerkvenih opravilih (Mb, 1899); Obrednik za organiste (Mb 1901); Officium defunctorum ali Sv. opravilo za mrtve (Mb 1902); Obred in molitve pri procesijah sv. Reš. Tel (Mb 1913); zgodovinski spis Devica Marija na Gori pri Malečniku (Mb). V spomin 400 (oz. 700) letnice podružne cerkve na Gori (Mb 1917); članek Kedaj so izišle Glaserjeve Zlate bukvice? (ČZN 1924, 38–9); razpravo Cerkveno življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije (VBV 1910–2) po arhivalijah, zlasti korespondenci tamkajšnjega župnika 1843–89 Marka Glaserja (SBL I, 216–7) ter daljše in krajše pastoralne članke in ocene (VBV 1900–4, 1908–9).

MARKO KRAJNC (* 1888 + 1977), duhovnik, politik in pravnik

Marko Krajnc (ponekod Kranjc) je bil rojen 11. 5 1888 v Zimici (Sv. Barbara v Slov. goricah). V duhovnika je bil posvečen 14. 9. 1910. Bil je polkovni kurat 87. pehotnega polka, član Narodnega sveta, poslovodeči predsednik izvršnega odbora SLS. Leta 1927 je končal pravo v Ljubljani. Kot kaplan je bil pomočnik Korošca. Od 1921 je bil tajnik SLS v Celju. Leta 1923 je postal tajnik v okrožnem tajništvu SLS v Mariboru kot strankinem izvršnem odboru za Štajersko; obenem je bil tudi tajnik okrajnega tajništva SLS v Celju. V letih 1927–1929 je bil član oblastnega odbora mariborske oblastne skupščine. V času šestojanuarske diktature je bil zaprt oz. interniran. Leta 1935 je postal tajnik Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) v Mariboru in predsednik okrajnega odbora JRZ za Maribor – desni breg. 

   
Marko Krajnc (fotografija v krsti arhiv družine Berlič-Krajnc) 

Spomladi 1944 so ga nemške oblasti zaprle, po izpustitvi pa je živel v ilegali. Postal je član Narodnega odbora za Slovenijo. Po vojni je deloval kot duhovnik in član Narodnega odbora v Rimu. Umrl je 11. 5. 1977 v Gorici in bil tam pokopan na god fatimske Matere Božje. Njegove posmrtne ostanke so bolj ali manj v tajnosti prepeljali na pokopališče na Gorci v Malečniku 22. aprila 1992. Na gorskem pokopališču čaka vstajenja. 

Delno povzeto po wikipedia. Več o njem v: Miha Šimac, Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod Habsburškim žezlom, Ljubljana 2014; Jure Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929−1935.