Matične knjige on-line          

 
AKTUALNO   

Kako lahko prejmem svetoletni odpustek v svetem letu 2025?

SVETO LETO 2025

PRENOVA ZUNANJOSTI CERKVE NA GORCI

Cerkev pred letom 2008

Spoštovani ljudje dobre volje, cenjeni Šempetrčani in vsi ostali!

S skupnimi močmi, dobro voljo in vero smo lani uspeli zaključiti naš večletni in velik projekt obnove fasade župnijske cerkve Sv. Petra. Vsem, ki ste bili del te lepe zgodbe, še enkrat iskrena hvala.
Ne more se vsaka župnija ponašati z dvema pomembnima cerkvama. Malečniška župnija pa je takšen primer. 

V tem svetem letu 2025 je Marijina romarska cerkev na Gorci tudi svetoletna cerkev in še posebej kraj molitve, skupnosti in duhovne tolažbe. Da bi tudi njena zunanjost lahko govorila o tem, da je to cerkev, na katero smo vsi, še posebej pa domačini ponosni, bo potrebno začeti s potrebnimi deli.

Gorska cerkev je ena lepših Marijinih gotskih cerkva v Sloveniji. Njena prva omemba sega v leto 1493, listina pa se v originalu nahaja v Gradcu.  Cerkev stoji sredi pokopališča in je pokrajinski akcent na griču z vinogradi. Njena krajinska dominanta, saj je vidna daleč, ji daje poseben pomen skozi zgodovino vse do danes. O sami obnovi cerkve v preteklosti imamo malo podatkov. Iz vizitacijskih zapisov je razvidno, da je bila leta 1773 v celoti obnovljena. Drugo večjo obnovo je cerkev doživela v času Marka Glaserja leta 1860. Iz obstoječih virov je znano, da je bila fasada ponovno obnovljena leta 1965 in nato leta 2008, saj je bila pred tem v katastrofalnem stanju. Cerkev zaradi svoje lege stoji v vremenskem smislu na izrazito izpostavljeni točki, kjer veter, padavine z vetrom in močna sončna pripeka vplivajo na obstoj barvnega sloja, ometa in naravnega kamna. 

Kljub dejstvu, do so vse strani fasade na objektu izdelane iz enakega materiala, so se zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih  mestih pojavile intenzivnejše rasti mikroorganizmov. Znano je, da so najbolj ogroženi deli fasade vetrovne in severne strani, senčne lege in podzidki. Na fasadi se pojavljajo kot temni madeži, posebej izrazito se vidijo na zahodni strani cerkve z zvonikom.

Ker bi fasado Marijine cerkve na Gorci radi rešili pred nadaljnjim propadanjem, smo se v župniji skupaj odločili, da s strokovnjaki, ki so obnavljali fasado župnijske cerkve, pristopimo tudi k sanaciji gorske cerkve. V ta namen so bili narejeni prvi izračuni, ki so se ustavili pri vsoti 80.000 eur.  

Ponovno se obračam na Vas, ki Vam je mar za lepoto sakralnih spomenikov v domačem kraju, da nam po svojih močeh pomagate. Vsak dar bo dobrodošel, večji darovalci pa bodo napisani na plošči, ki bo nameščena za glavni oltar gorske cerkve.

1.000 eur – zlati;        500 eur – srebrni;      300 eur – bronasti darovalec

V gorski cerkvi so bila skozi dolga stoletja narejena številna obnovitvena dela in prenove. Na nekaterih lahko še danes preberemo imena ljudi, ki jim je bila Marija na Gorci posebej blizu. Verjamem, da je tako še danes. Hvala vsem, ki boste svoj dar nakazali na župnijski TRR ali ga prinesli v župnišče. Prav vsi boste vpisani v starodavno knjigo dobrotnikov. Bog povrni vsem.

EDINA CERKEV V SLOVENIJI S TRAJNIM ODPUSTKOM PAPEŽA FRANČIŠKA

   
Bazilika Marije Velike/Snežne (foto: Vatican Media) in Marijino svetišče na Gorci

Ob smrti priljubljenega papeža Frančiška so se pojavila in se še pojavljajo najrazličnejša ugibanja o tem, kako je papež Frančišek povezan s Slovenijo. Ugotovimo lahko, da ima njegova povezanost s Slovenijo in Slovenci posebno mesto, a prav iz njegovega dvanajstletnega pontifikata izhajata dve neizpodbitni dejstvi, ki sta posebni in unikatni: papež Frančišek je otrokom iz Malečnika pri Mariboru poslal lastnoročno podpisano pismo s suhim žigom in naše starodavno Marijino svetišče povezal z baziliko Marije Velike/Snežne v Rimu, kjer je sedaj pokopan.

Leta 2023 je bilo znamenito Marijino romarsko svetišče na Gorci v Malečniku pri Mariboru z duhovno sorodstveno vezjo pridruženo papeški baziliki Marije Velike/Snežne v Rimu, papež Frančišek pa mu je hkrati s to pridružitvijo podelil dar popolnega odpustka, ki ga lahko verniki prejmejo v omenjeni cerkvi. Gre za edino cerkev v Sloveniji, ki ji je dar popolnega odpustka za vse čase podelil prav papež Frančišek. To pomeni, da je bilo odpustke v omenjeni cerkvi pod določenimi pogoji mogoče prejemati že pred razglasitvijo svetega leta in da jih bo mogoče prejemati tudi po tem, ko se bo sveto jubilejno leto zaključilo. 

V Sloveniji je več cerkva, ki so povezane s papeško baziliko Marije Velike in ki lahko podeljujejo popolne odpustke, Marijino svetišče na Gorci v Malečniku pa je edino v Sloveniji, ki mu je ta privilegij podelil prav papež Frančišek, na kar smo izjemno ponosni.

V teh dneh se je število obiskovalcev in romarjev Marijinega svetišča na Gorci zelo povečalo, kar pa spričo omenjenega dejstva ne preseneča. Verjamemo, da bo to cerkev v prihodnje obiskalo še več obiskovalcev prav zato, ker je v njeni "starejši sestri" v Rimu pokopan papež, ki je tej cerkvi vtisnil trajno znamenje. Mnogi, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov v Rim ne morejo podati, lahko tukaj v molitvi in prošnji pred Marijino čudodelno podobo doživijo notranje zadoščenje in mir. 

 

MAŠA ZADUŠNICA ZA PAPEŽA FRANČIŠKA NA GORCI

V torek, 22. 4. 2025, je v polni Marijini cerkvi na Gorci v Malečniku potekala sveta maša zadušnica za papeža Frančiška, ki jo je daroval dr. Sebastijan Valentan.

Med drugimi so bili navzoči rektor Univerze Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak,mestna svetnica Mestne občine Maribor (MOM) Vladimira Cokoja, člana Malteškega viteškega reda mag. Zdravko Luketič, mestni svetnik MOM, in gospod Martin Pereza ter predsednik Sveta KS Malečnik-Ruperče Vladimir Stožer.

Prepeval je župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh.

Lastnoročno podpisano pismo, ki ga je papež Frančišek leta 2021 poslal malečniškim otrokom

V pridigi je Valentan orisal dolgo življenjsko pot papeža Frančiška in dejal, da se je papež Frančišek dvakrat s posebno pozornostjo obrnil na Malečnik. Prvič leta 2021, ko je malečniškim otrokom poslal lastnoročno podpisano zahvalno pismo za risbe, ki so mu jih namenili, drugič pa še bolj konkretno leta 2023, ko je cerkev, v kateri se nahajamo, z duhovno sorodstveno vezjo pridružil papeški baziliki Marije Velike oz. Snežne, kjer bo tudi pokopan.

Prav tako je omenil, da je imel kot gojenec rimskega papeškega inštituta Santa Maria dell'Anima privilegij, da se je večkrat srečal s papežem. Za vedno mu bo ostal v spominu 11. december 2020, ko sta v Apostolski palači v Vatikanu ob zaključku njegovega doktorata spregovorila par besed, v katerih se je papežu zahvalil za neprecenljivo delo, ki ga opravlja kot Petrov naslednik.

Ob sklepu svete maše je devetošolec Maks Oskar Rajšp prebral pesem Tišina med zvonovi, ki jo je napisal na dan papeževe smrti, zbrane pa je nato nagovoril še dr. Ludvik Toplak. V svojem nagovoru je dejal, da je kot nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu imel čast osebno srečati dva predhodnika papeža Frančiška, in sicer svetega Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Dodal je, da je papež Frančišek s svojo preprostostjo in iskrenostjo na poseben način zaznamoval njegovo razumevanje Cerkve kot doma za vse. "Frančišek je bil služabnik - ne v besedah, ampak z delom v življenju. Ni se zaprl v palače. Hodil je po obrobjih - ne samo geografskih, ampak tudi človeških: med begunce, zapornike, brezdomce, med tiste, ki jih družba največkrat prezre" je še dejal dr. Toplak in sklenil, da se poslavljamo od papeža, ki je vse življenje služil Bogu - skromno, goreče in zvesto.

Dr. Ludvik Toplak nagovarja zbrane

Župljani malečniške župnije smo hvaležni temu možu v belem, da je Marijino svetišče na vrhu hriba sredi štajerskih vinogradov in travniških polj povzdignil še višje k nebu in s tem dejanjem vernikom, ki se bodo še nadaljnja stoletja zgrinjali pod plašč gorske Marije odklenil zaklade milosti preko odpustkov. Poslednji pozdrav papežu iz tega svetišča bo mrtvaški zvon, ki bo 15 min zvonil ob uri njegovega pogreba.

V Vatikanu so objavili papeževo oporoko. Skromna je in preprosta, kot je bil on. V njej je zapisal, da naj bo na njegovem nagrobniku v baziliki Marije Velike samo ena beseda: FRANČIŠEK. Ta pa je za večno vklesana tudi na spominsko ploščo pri vhodu v Marijino svetišče na Gorci.

Foto: Jernej Kocbek

 

 

VIDEO

 

Iz gibanja KULTURA-NATURA SLOVENIJA so sporočili, da je med letošnjimi prejemniki priznanja Naša Slovenija 2025 (usklajeno s priznanji Europa Nostra), ki se podeljuje za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine, tudi dr. Sebastijan Valentan.

Priznanja je doslej prejelo 150 prejemnikov iz Slovenije in zamejstva. Priznanje Naša Slovenija je sooblikovalo zelo razvejano mrežo pripadnikov gibanja ter izjemno bogat nabor zglednih vsebin na celotnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru, tudi v zamejstvu in po svetu.

Predsednica odbora za podelitev priznanj je dr. Herta Maurer-Lausegger, znana slovenistka in etnologinja iz Celovca. Podelitev priznanj Naša Slovenija 2025 bo 22. 6. 2025 v Kropi.

 

4. GLASERJEV FESTIVAL
 

Z veseljem oznanjamo, da bo 4. Glaserjev festival od 21. do 25. 4. 2025 potekal pod častnim pokroviteljstvom Katje Stergar, direktorice Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK), ki bo tudi slavnostna govornica na osrednji prireditvi festivala. Več o festivalu tukaj.

 

POSTNI ČAS

Foto: Žan Kelbič/Župnija Malečnik

Čas 40-dnevnega posta traja od pepelnične srede do začetka večerne maše velikega četrtka. Za pepelnično sredo, ki povsod velja za dan strogega posta, je ob začetku postnega časa značilen obred pepeljenja. Posipanje s pepelom v znamenje kesanja in žalosti so poznali že Izraelci v stari zavezi. Ta obred se je ohranil vse do današnjih dni.

Na pepelnično sredo se obred pepeljenja opravlja po vseh cerkvah. Duhovnik verniku na glavo v obliki križa posuje blagoslovljen pepel oziroma na čelo napravi križ, s čimer se navzven pokaže notranja pripravljenost vernikov za spreobrnjenje in poboljšanje življenja. Pri tem izgovarja besede »Spreobrni se in veruj evangeliju!« Ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. V tem času pri svetih mašah tudi ne pojemo aleluje.

Post ni le premagovanje v jedi, ampak tudi izogibanje neprimernemu govorjenju in slabim navadam, prav pa je, da vključuje še odpoved dobrinam, ki jih namenimo tistim, ki so v stiski. Verniki se držimo posta vseh štirideset postnih dni, še posebej pa nam je kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek.

V ljudski pobožnosti so se v preteklosti razvile pobožnosti križevega pota (ob postnih petkih), molitev žalostnega dela rožnega venca, obešanje posebnega postnega prta in podobno, poleg teh zunanjih znamenj pa je Cerkev zelo poudarja tudi prejem odpuščanja pri zakramentalni spovedi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti in človekove krhkosti, saj se človek po smrti spremeni »v prah in pepel«. Zato pepeljenje spremljajo duhovnikove besede: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!« Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve, zavedanja svoje majhnosti pred Vsemogočnim.

V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Obred pepeljenja in ves postni čas nas hkrati spominja, da bomo na koncu našega življenja s seboj odnesli samo tisto, kar smo storili za Boga in za svojega bližnjega.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka.

Povzeto po: Družina.
 

Kako dolgo traja postni čas, 40 ali 46 dni?

Govorimo o 40. dneh postnega časa, vendar je od pepelnične srede do velikonočne vigilije skupaj 46 dni. Kako torej to razumeti?

V pisani zgodovini tega spokornega obdobja obstajajo tri točke, ki nam pomagajo razjasniti to vprašanje:

1. Postni čas se je nekoč začel na prvo postno nedeljo. Že na koncilu v Niceji leta 325 so škofje govorili o Quadragesima, ali "40. dneh", ki so trajali do začetka velikonočnega tridnevja na večer velikega četrtka. Če pomnožimo 7 dni s 6 tedni, dobimo 42 dni do velikonočne nedelje. Nato odštejemo dva dneva velikonočnega tridnevja, veliki petek in veliko soboto, kar nam da prvotnih 40 dni postnega časa.

2. V šestem stoletju je papež sv. Gregor Veliki v eni od svojih homilij omenil, da se "ob šestih postnih nedeljah ne posti". Vsaka nedelja, tudi v postnem času, je praznovanje zmagoslavja velikonočne skrivnosti – Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tako je bilo dejansko le 34 dni posta.

3. Mnogi so želeli ohraniti 40 dni dejanskega posta, saj se je toliko dni Jezus postil v puščavi. To je pomenilo, da je bilo treba dodati še šest dni. Dva dneva sta bila že vključena, saj se ljudje še vedno postijo na veliki petek in veliko soboto. Tako so morali dodati še štiri dni na začetku posta.

Zato je že v devetem stoletju pepelnična sreda postala začetek 40-dnevnega posta. Danes je post zelo omiljen. Mnogi se še spomnijo časov, ko so se vseh 40 dni vzdržali mesa. Ali boste svojo postno žrtev obdržali tudi ob nedeljah, je vaša odločitev, a to ne sme zmanjšati vašega praznovanja Gospodove velikonočne skrivnosti ob nedeljah.

Povzeto po: Chas Canoy, Katoliška župnija Sv. Jožefa, Jackson (Michigan), ZDA
 

Malečniški krofi za gasilsko brigado in center za obveščanje 112

Na pustni torek smo malečniška župnija kot pobudnica v sodelovanju z Župnijsko Karitas Malečnik in Lions klubom Maribor že 5. leto zapored izvedli dobrodelno akcijo »100 krofov«.

Krofe kot znak pozornosti in zahvale poklonimo uporabnikom ustanove, kjer skrbijo za ljudi v socialni stiski, gibalno ovirane ali kakorkoli drugače stigmatizirane osebe (odvzeta svoboda) oziroma ustanovi, kjer opravljajo drugo človekoljubno pomoč. Tokrat smo 100 krofov, ki so bili narejeni po starodavni recepturi iz Malečniške kuharice poklonili mariborskima Regijskemu centru za obveščanje (ReCO) in Gasilski brigadi.

V torek, 04. februarja 2025, sta nas sprejela Aleš Ciringer, mag., direktor Gasilske brigade, in Dejan Kosi, mag., vodja ReCO. Zahvalili so se nam za iskreno gesto dobrodelnosti ter nas popeljali po ustanovi in nas seznanili s svojim delom. Krofe so razdelili sodelavcem posameznih izmen.

Poleg Gasilske brigade Ljubljana je Gasilska brigada Maribor edina, ki spada v najvišjo, VII. kategorijo gasilskih enot. To med drugim pomeni, da lahko njihov čas izvoza traja največ 60 sekund. Javna gasilska služba je organiziranost prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju občine z določenimi operativnimi območji, ki na podlagi javnega pooblastila in s predpisi, z medsebojnimi usklajevanimi načrti aktiviranja, vzdrževanja pripravljenosti in delovanja gasilskih enot ter enotnim usklajevanjem in vodenjem, zagotavlja pripravljenost, preventivo ter delovanje gasilskih enot na območju občine ob naravnih in drugih nesrečah ter med drugimi gasilskimi intervencijami. Gasilska brigada Maribor je ena od štirih v Sloveniji, ki ima mobilne postaje za dekontaminacijo ranjenih in poškodovanih. Sistem dekontaminacije je zasnovan tako, da bi z reševalnimi vozili nujne medicinske pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi prevažali že predhodno dekontaminirane poškodovance, da bi ohranili reševalna vozila in urgentne bloke bolnišnic čiste oziroma nekontaminirane.

Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje (ReCO) delujejo neprekinjeno 24 ur dnevno, vse dni v tednu. Njihove naloge so sprejemanje, obdelovanje in prenašanje klicev v sili na številko 112. Aktivirajo gasilce, službe nujne medicinske pomoči in druge reševalne službe ter obveščajo pristojne inšpekcijske službe. Poleg naštetega pa zagotavljajo tudi informacijsko in komunikacijsko podporo vodenju zaščite, reševanja in pomoči, še lahko preberemo na spletni strani obeh ustanov.

Za logistiko se zahvaljujemo PGD Malečnik.

 

MOLITEV ZA PAPEŽA

Tiskovni urad Svetega sedeža je 22. 2. 2025 zvečer sporočil:

"Stanje svetega očeta ostaja kritično. Zato, kot je bilo pojasnjeno včeraj, papež še ni izven nevarnosti. Danes zjutraj je papež Frančišek doživel dihalno krizo, podobno astmi, dolgotrajne intenzivnosti, kar je zahtevalo uporabo kisika z visokim pretokom. Današnje krvne preiskave so prav tako pokazale trombocitopenijo, povezano z anemijo, zaradi česar je bilo potrebno izvajanje transfuzije krvi. Sveti oče ostaja pri zavesti in je preživel dan v naslanjaču, čeprav se počuti manj udobno kot včeraj. Trenutno napoved ostaja previdna."

Združimo se v molitvi za papeža Frančiška, našega vrhovnega pastirja.

 

ODSTRANJENA OBJAVA

V soglasju s člani Župnijskega pastoralnega sveta smo na našem fb profilu in župnijski spletni strani objavili pogled na to, kako naj poteka cerkveni pogreb. Na fb se je razvila zanimiva, koristna, mestoma pa, žal, tudi žolčna razprava, ki s samo vsebino objavljenega ni imela nobene zveze. Vse to kaže, da ljudje naše objave pozorno spremljajo in da o vprašanju posmrtnega življenja tudi razmišljajo. Dve naši objavi o pogrebu sta bili deljeni tudi na fb strani Malečničani, vendar je bila druga kmalu umaknjena iz nepojasnjenega razloga. Glede na to, da je bila objava spoštljiva, se sprašujemo, koga je zmotila do te mere, da si je vzel pravico in jo odstranil. Menimo, da bi bilo pravilneje odstraniti žaljive komentarje, ne pa objave. Vse to kaže na to, da je fb stran Malečničani v domeni ozke skupine ljudi, ki lahko po mili volji objavljajo karkoli želijo, drugačnega mnenja, pa čeprav je spoštljivo, pa ne prenesejo in si uzurpirajo pravico cenzorstva. Takšna dejanja obžalujemo. Komu je fb stran Malečničani namenjena, vsem Malečničanom ali le nekaterim? Spodaj je objavljen naš zapis v celoti. 

 

Kako naj poteka krščanski pogreb?

V Malečniku imamo pretežno še cerkvene pogrebe, tj. tiste z navzočnostjo duhovnika ali diakona. Civilni so bolj redkost. Kadar svojci vernega pokojnika organizirajo pogreb, je prav, da se pokojnemu omogoči cerkveni pogreb s sveto mašo zadušnico. Sveta maša naj bi bila še pred pokopom, kar pomeni, da se pokojnika prinese v cerkev (v krsti ali žari) in se sveta daritev obhaja ob njegovih posmrtnih ostankih. Temu pa sledi pokop. Včasih je slišati, da se svojci odločijo za mašo takoj po pogrebu, z izgovorom, češ, saj vsi pogrebci ne bodo šli v cerkev. Vprašanje, ki je na mestu, se glasi: Kdo je v središču pogrebne svečanosti oziroma komu je namenjena, pokojnemu ali pogrebcem? Omogočite pokojnim, da še zadnjič ležijo v domači cerkvi in se skupaj z domačimi, prijatelji in znanci ločijo od tega sveta pri najsvetejši daritvi - sveti maši.

Ko se krščen človek loči od tega sveta in svojci prosijo za cerkveni pogreb, jim v naši župniji duhovnik ponudi možnost, da članice Župnijske Karitas v vežici ali cerkvi na dan pogreba ob prispetju krste ali žare molijo molitev rožnega venca. To je zelo lep običaj, dušo rajnega se priporoča v molitev, ki jo podpira zbrano občestvo. Kot pesem in glasba spremljata slovo od pokojnika pri grobu, je zelo hvalevredno, če se to zgodi tudi pri pogrebni sveti maši. Kakor recitirana molitev tudi pesem in glasba spodbujata razmislek ter duhovno tolažbo, ko duša potuje proti rajski slavi.

Naša prva objava o cerkvenem pogrebu je dosegla lep odmev in podporo, veliko je bilo delitev fb objave, zato bomo s podobnimi razmišljanji nadaljevali. Kot je civilni del pogreba v domeni države (njen vidni simbol je trobojnica na pogrebu), je cerkveni del pogreba v domeni Katoliške Cerkve (oziroma duhovnika kot njenega predstavnika na župniji). Pomeni, da tako država kot Cerkev določata smernice, vsaka pač v okviru svojih pristojnosti. Da Cerkev ne bi smela govoriti o tem, kako naj izgleda cerkveni pogreb za njene člane, bi bilo pa že kar nenavadno. Podobno, kot če bi vsi lahko govorili o tem, kdo lahko parkira na dvorišču, samo lastnik zemljišča bi moral molčati.

Pogreb s sveto mašo ali bogoslužjem, med katerim je krsta ali žara pokojnika prisotna v cerkvi, ni nikakršna izjema niti drugod po svetu. Tudi vidnejše osebnosti so se od tega sveta poslovile prav na ta način. Pomislimo na pogreb britanske kraljice Elizabete II., ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, skladatelja in glasbenika Slavka Avsenika ali pa recimo pisatelja Borisa Pahorja in mnoge druge.

Pogrebno sveto mašo ali mašo zadušnico daruje duhovnik na dan pogreba. V Sloveniji, tudi v Malečniku, obstaja navada, da za pokojnika poleg pogrebne maše, darujemo tudi mašo v osmini (to je v obdobju osmih dni od smrti ali pogreba), 30 dan (ali mesec dni po pogrebu) in obletno (na prvo ali katerokoli drugo obletnico pogreba/smrti pokojnega). Lepa in spodbude vredna je odločitev sorodnikov in prijateljev pokojnika, da namesto cvetja ali sveč ob pogrebu naročijo mašo za pokojnika, ali darujejo svoj dar v dober namen (za župnijo, misijone, Karitas…) ter se tudi sami vključijo v molitev za rajnega. Hvaležni smo vsem, ki to storite in tudi na tak način podprete našo župnijo ter vzdrževanje sakralnih objektov, da bodo mogli tudi naši zanamci v njih slaviti Boga.

Sveta maša je najbolj dragoceno ‘darilo’, ki ga lahko naklonimo našim pokojnim: s sveto daritvijo jih priporočamo božjemu usmiljenju in jim izkazujemo hvaležnost. V misalu (mašni knjigi) je več različnih obrazcev maš za rajne: ob pogrebih, na obletnico, ob različnih spominih. Zakaj se rajnih posebej spominjamo na določene dneve? Zanimiva je razlaga v starokrščanskem spisu Apostolska konstitucija (ok. 370), ki se sklicuje na svetopisemske dogodke. Tretji dan je Gospod vstal od mrtvih, sedmi dan je Bog dokončal delo stvarjenja in je počival – ta božji počitek je podoba večnega miru, ki ga želimo našim rajnim, trideset dni pa je ljudstvo žalovalo za Mojzesom.

Delno povzeto po Škofiji Koper in reviji Ognjišče

nalagam novice...