V župniji Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik delujejo tri krasilke bogoslužnih prostorov: cerkev Matere Božje na Gorci krasi Danica Knuplež, cerkev sv. Petra pa Bernarda Kelbič in Mojca Kelbič Đajić. Ob večjih praznikih jima pomaga Polona Kelbič.

Krasilke sledijo pravilom liturgije in zahtevam bogoslužnega prostora. Teoretična podlaga za njihovo delo je Priročnik za krašenje bogoslužnih prostorov S cvetjem in zelenjem slavimo Boga dr. Julke Nežič. S cvetjem in zelenjem okrašen bogoslužni prostor pomaga vernikom, da se lažje srečajo z Bogom. Hkrati je s cvetjem polepšan prostor slovesen in nas nagovarja k razmišljanju, zbranosti in molitvi, je zapisala v priročniku dr. Julka Nežič.

Notranja oprema cerkva : daritveni oltar, ambon, tabernakelj, krstilnik, kipi, slike, stranski oltarji, so oblikovani v zaokroženo celoto. Da se s krašenjem ne bi razbila ta enotnost, je treba upoštevati naslednja pravila:

- Tabernakelj se izpostavi predvsem na praznik telovo, za prvo sveto obhajilo in veliko noč.

- Glavni oltar se izpostavi za večje cerkvene praznike.

- Daritveni oltar je pogosto izpostavljen za osebne praznike (poroke, krsti, obletnice porok), ko slavljenci (pogosto) prinesejo svoj cvetlični aranžma. Poseben trud je namenjen temu, da se na ta dan ostali aranžmaji v cerkvi z njim uskladijo.  

Cvetlična dekoracija se mora ujemati z notranjostjo cerkve. Velikost aranžmajev mora biti liturgičnemu času in prostoru primerna. Posebna pozornost velja usklajevanju cvetličnih aranžmajev, prtov, sveč in svečnikov. Pozornost je namenjena tudi simetriji, saj cvetlični aranžmaji ne smejo podreti simetrije bogoslužnega prostora. Pomembno pravilo okraševanja cerkve je tudi, da  uporaba umetnega cvetja ni zaželena .

Liturgična pravila so zelo stroga v času posta in adventa. Takrat se cvetje ne izpostavlja, saj je to čas poglobitve in razmisleka. Barva je vijolična in dovoljeno je zelenje; v postu bolj trnje, ki spominja na Kristusovo trpljenje in suha trava, ki spominja na njegov umik v puščavo.

Rdeča barva je v liturgičnem smislu značilna za binkošti, sveto birmo, Petrovo, božič.

Bela barva je značilna za prvo sveto obhajilo in za telovo. Za telovo je z belim cvetjem okrašen predvsem tabernakelj. Stranske oltarje na ta praznik okrasijo s cvetjem iz svojih vrtov tiste gospodinje, ki med letom prispevajo največ cvetja za krašenje cerkve. Posebnost tega praznika pa je tudi priprava zunanjih oltarjev, ki so prav tako okrašeni izključno z lokalnim cvetjem – lahko je iz vrtov, v poštev pa pridejo tudi šopki iz travnikov. V beli barvi je okrašen tudi Zveličarjev grob na veliko soboto. Poudarek pri krasitvi groba je v lokalno nabranem cvetju. Grob naj bi deloval umirjeno, nevsiljivo in slovesno.

Za veliko noč je pomembno, da je cvetje izbrano in urejeno slovesno. Tudi dr. Julka Nežič piše o tem, da je prav, da se za veliko noč izbere manj vsakdanje cvetje, da s tem počastimo Gospoda. Bela barva je za veliko noč kombinirana z nežnimi odtenki rumene, oranžne in roza. Podobno se krasi Marijina cerkev za žegnanje 8. septembra.

Krašenje cerkve je posebna služba v Cerkvi. Deležen je je tisti, ki mu je Bog dal določene sposobnosti, da jo lahko opravlja, in ima veselje s temi svojimi sposobnostmi služiti človeku in Bogu. Cvetje in zelenje sta čudovit božji dar človeku, ki ga človek večkrat vrača Bogu; pa ne zato, ker ga ne bi hotel sprejeti, ampak zato, ker nima ničesar svojega, kar bi lahko Bogu podaril. S cvetjem in zelenjem mu poklanja svojo hvaležnost za uslišano prošnjo, z njim prosi zase in za svoje, vanj polaga svoje spoštovanje in zaupanje v Vsemogočnega. Tisto, kar ne upa ali ne zna povedati z besedami, pove s cvetjem, kajti dobro ve, da Bog razume to njegovo govorico. (dr. Julka Nežič)

Mojca Kelbič Đajić